Zdravstvo sodi med najbolj dinamične in perspektivne dejavnosti. Pojavljajo se novi izvajalci ne samo na področju diagnostike, ampak že prognoze, tehnološki napredek sili izvajalce k specializaciji in povezovanju v mednarodne mreže, krepi se čezmejna mobilnost tako bolnikov kot zdravstvenih delavcev, nove tehnike terjajo prenove procesov obravnave bolnikov in še in še. Takšnih sprememb pa ni lahko uveljavljati v okolju, ki ga zaznamujejo korenite demografske in družbene spremembe, ter v kriznih razmerah, ki jih je ustvaril izbruh koronavirusa. Samo z vodji z vizijo, ki bodo oboroženi s sodobnimi managerskimi orodji in bodo znali motivirati zaposlene, uvajati spremembe, prepoznavati priložnosti in poiskati rešitve v razmerah, kjer bodo vedno ovire, vprašanje zagotavljanja finančne vzdržnosti pa večno, bo slovensko zdravstvo ostalo na zemljevidu dobrih praks in znanstvenih ter tehnoloških prebojev, predvsem pa bo samo tako še naprej prispevalo k blaginji in dolgoživosti slovenske družbe.

Izr. prof. dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, predavateljica na programu

»Življenje ni stalnica, življenje je priložnost, uspešen je lahko samo tisti, ki raste.«

Večino svojega profesionalnega delovanja sem preživel kot kirurg na Oddelku za abdominalno kirurgijo v eni izmed regijskih bolnišnic. Znanje, odličnost in spoštljiva komunikacija so lastnosti, ki so zame od nekdaj vodilo pri vsakodnevnem delu s pacienti in njihovimi svojci, kolegialni odnosi in transparentnost pri delu pa nekaj, kar je pogoj za preprečevanje oziroma uspešno reševanje konfliktnih stanj na delovnem mestu. Vse do pred nekaj leti, ko sem sprejel izziv postati vodja Urgentnega centra, sem bil mnenja, da mi za srečo in uspeh na svojem delovnem mestu to popolnoma zadostuje. A nove zadolžitve zahtevajo nova znanja. To sem kmalu občutil tudi na lastni koži, ko kirurgija ni več zadostovala. Odločil sem se, da bo moj naslednji korak naložba v znanje s področja managementa. Znanja, ki sem jih osvojil na izobraževanju iz managementa in drugih vodstvenih kompetenc, ki je potekalo na Zdravniški zbornici Slovenije, predstavljena na način, ki ga lahko razume vsakdo, so mi zelo pomagala pri vodenju Urgentnega centra na vseh področjih, od ekonomske ozaveščenosti do spretnosti pri pogajanjih. Pretirano bi bilo reči, da sem čez noč postal uspešen manager, a prav gotovo sem pridobil samozavest, hitrost pri pomembnih procesnih odločitvah in sposobnost, da svoje znanje s področja vodenja nenehno nadgrajujem. In kar se mi zdi ključnega pomena, svoje ideje znam veliko bolje predstaviti, jih delegirati med ostale člane kolektiva ter preverjati, kako se uresničujejo.

Erik Sedevčič, dr. med., spec. splošne kirurgije, predstojnik Urgentnega centra
Kmalu po tem, ko sem prevzela vodenje oddelka, sem ugotovila, da ta naloga ne prihaja z navodili za uporabo. Pomanjkanja strokovnega znanja in veščin se nisem bala, a kot zdravnica sem bila povsem neuka v drugih segmentih vodenja oddelka. Manjkalo mi je znanja iz pravnih, ekonomskih in finančnih vidikov vodenja, poznavanja organizacije zdravstvenega sistema, delovnih procesov in kadrovske politike v javni zdravstveni ustanovi, še manj sem se zavedala svojih pomanjkljivosti v komunikacijskih veščinah, spretnosti pri pogajanjih in motiviranju posameznikov in skupine ter reševanju konfliktov. V pravem trenutku me je sodelavka, že predstojnica drugega oddelka, opozorila na izobraževanje iz managementa in vodstvenih kompetenc v organizaciji Zavoda za razvoj zdravstvenega managementa pri Zdravniški zbornici Slovenije. Program osmih modulov je obetal veliko, prav to, kar sem potrebovala, in nikakor ni razočaral, nasprotno. Skozi predavanja, delavnice in diskusije z izmenjavo znanj in izkušenj udeležencev sem dobila ogromno manjkajočih informacij ter postavila temelje za nadaljnji razvoj veščin, ki  jih kot vodja potrebujem. Spoznala sem zanimive ljudi, med predavatelji in »sošolci«, s katerimi upam, da bom ohranile stike tudi v prihodnje. Izobraževanje lahko toplo priporočam vsem, ki so del vodstvenega kadra v zdravstvenih ustanovah, menim celo, da bi moralo biti obvezno ob prevzemu vodstvene naloge.

Andreja Ocepek, dr. med., specialistka interne medicine in gastroenterologije, predstojnica Oddelka za gastroenterologijo, UKC Maribor

Udeleženci interaktivnega usposabljanja “Vodenje” spoznajo domače in mednarodne raziskave na znanstveno bogato pokritem področju funkcije managementa – vodenje.

Splošen, teoretični del, prilagodimo praktični uporabi v zdravstvenih organizacijah, kjer slušatelji spoznajo prek predavanj in delavnic evolucijo teorij vodenja, značilnosti avtentičnega vodenja v trajnostno naravnanih organizacijah, metodo managementa energije (zobo)zdravnika.

Pozornost usmerimo tudi na prilagajanje avtoritativnega ali participativnega stila vodenja glede na situacijo, v kateri vodja-(zobo)zdravnik trenutno je. Tovrsten pristop omogoča družbeno inovacijo vodenja v slovenskih zdravstvenih organizacijah, zato sem ponosna, da sem del programa izobraževanja iz managementa in drugih vodstvenih kompetenc za zdravnike in zobozdravnike, kjer lahko sodelujem pri razvoju veščin vodenja in timskega dela za uspešno vodenje zdravstvenih organizacij v dobro sodelavcev zdravstvenega sistema kot tudi pacientov.

Izr. prof. dr. Judita Peterlin, Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, predavateljica na programu

Vodenje zdravstvenih organizacij zahteva številna znanja, spretnosti in veščine. Menim, da mednje sodi tudi poznavanje pravne ureditve zdravstvene dejavnosti. Ta se nanaša tako na pravila financiranja, organizacije in delovanja zdravstvenih ustanov kakor tudi na pravno ureditev razmerij med temi ustanovami ter pacienti na eni strani ter zdravstvenih delavcev in sodelavcev na drugi. Kako naj manager v zdravstvu učinkovito organizira delo v svoji organizaciji brez poznavanja temeljnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kamor sodijo npr. pravila o delovnem času, o plačilu za delo in drugih plačilih iz delovnega razmerja, o različnih vrstah odgovornosti in podobno? Kako naj organizira procese v svoji organizaciji, da zagotovi spoštovanje pacientovih pravic ob hkratnem spoštovanju pravic drugih deležnikov v sistemu? In nenazadnje – kako naj vsa ta pravila udejanja ali zahteva njihovo spoštovanje od svojih sodelavcev, če so mu tuja, jih ne razume ali se mu zdijo nepotrebna?
V okviru izobraževanja Vodstvene kompetence za zdravnike in zobozdravnike se posvečamo vsem zgoraj omenjenim temam skozi razpravo o konkretnih primerih iz vsakodnevne prakse vodenja zdravstvenih organizacij. Na ta način imajo udeleženci možnost spoznati in razumeti pravno ureditev razmerij med nosilci oblasti na področju zdravstva (država, lokalne skupnosti), izvajalci zdravstvene dejavnosti (zdravstvene organizacije, zdravstveni delavci in sodelavci) ter pacienti. Poznavanje teh pravil in delovanje v skladu z njimi je po mojem mnenju tisti temelj, ki bi ga vsak manager v zdravstvu moral in mogel poznati.

Izr. prof. dr. Elizabeta Zirnstein, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, predavateljica na programu

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik »Pred časom sem sprejel vodstveno mesto na Kliniki Golnik, vendar mi je bilo že pred nastopom mandata jasno, da imam pomanjkljiva znanja iz upravljanja in poznavanja sistema. Na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije sem zasledil tečaj iz zdravstvenega managementa, ki je prišel kot naročen ob pravem času. Predstavljene vsebine so tako uporabne pri vodstvenem delu, da smo se dogovorili za izvedbo tečaja tudi na naši Kliniki za graditev kompetenc srednjega managementa, predvsem vodij organizacijskih enot. Zdravniki pogosto zanemarjamo pomen načrtovanja, letnih planov, izkoriščenosti opreme in racionalnih razporedov. Naš pogled na zdravstvo je pogosto idealističen in altruističen, zanemarjamo pomen omejenih sredstev, ki so na voljo. Tudi komunikacija s sodelavci je pogosto preveč “v dobri veri” z obilico čustev, ne upoštevajoč različnih značajev ljudi. Ne zavedamo se dovolj teorije o nastanku in vodenju konfliktov. Pri sedanjem delu vidim sistem iz obeh plati – zdravniške in vodstvene. Tečaj iz managementa mi pomaga ozavestiti in urediti zadeve. Za nazaj ugotavljam, da sem brez tega poznavanja večkrat ravnal nepravilno.«

doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec.
Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor Delo predstojnice oddelka sem pričela s strokovnim znanjem, vizijo razvoja in ogromno volje za uresničitev zadane naloge. Zelo hitro sem spoznala, da za uresničitev vizije potrebujem poleg strokovnih znanj še veliko več znanja o vodenju ljudi, ekonomiki, managementu, varnosti in kvalitetni obravnavi bolnikov ter o pravnih vidikih v medicini. Vsa ta znanja sem začela pospešeno pridobivati na šolanju za Vodstvene kompetence za zdravnike in zobozdravnike. Odkrila sem novi pogled na naš zdravstveni sistem, o katerem do sedaj nisem niti razmišljala. Program izobraževanja je bil zasnovan zelo na široko, vsa področja so bila premišljeno izbrana, informacije so se med usklajeno dopolnjevale. Izkušeni predavatelji so pred nas postavljali izzive in nam jih tudi pomagali uspešno reševati. Pridobljena teoretska znanja, s katerimi so me opremili na tem izobraževanju, bom v bodoče nadgrajevala in nameravam jih s pridom izkoristiti v praksi. Vesela sem, da sem se udeležila tega izobraževanja, saj sem pridobila ogromno informacij tudi od drugih udeležencev, kar je bilo zame izjemno dragoceno. Na osnovi te moje izkušnje menim, da bi posredovanje znanja s področja vodenja morali pridobiti vsi (bodoči) zdravniki, in da bi se to učenje moralo aktivno pričeti že na Medicinskih fakultetah.

Dr. Jožica Wagner Kovačec, dr. med., specialistka anesteziologije z reanimatologijo, Predstojnica

»Samo ena stvar je težja in nevarnejša od dela v zdravstvu in to je vodenje v zdravstvu.«
Še zlasti je tvegano vodenje z najboljšimi nameni, a brez vodstvenih kompetenc. Kajti ovir in pasti
na poti je ogromno, razumevanja za zdrse vodilnih v zdravstvu pa resnično malo. Predvsem pa je
vodenje neskončna odgovornost, ki terja veliko znanja, izkušenj, modrosti in strateškega
razmisleka, še zlasti, ko se začne zapletati. In vodenje v zdravstvu je brez dvoma nenehno
obvladovanje najbolj zapletenih zapletenosti. Izkušeni predavatelji vas bomo v kratkem času
opremili ključnimi in nujno potrebnimi informacijami in znanji. Z znanji, ki jih strokovnjak na svoji
izobraževalni in poklicni poti ne more pridobiti, kot vodja pa jih potrebuje od prvega dne. Modul
Komuniciranje, ki ga vodim od samega začetka tega programa, poveže v predhodnih modulih
pridobljena znanja in prinaša nekaj dragocenih oprijemališč za vodenje, odnose in komunikacijo v
najbolj zahtevnih okoliščinah in sicer. Na poti vodenja vam bodo znanja, pridobljena v okviru
ZRZM izobraževanja iz managementa in drugih vodstvenih kompetenc za zdravnike in
zobozdravnike, velikokrat prišla prav in večkrat prinesla olajšanje vam in vašim sodelavcem.

Dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krizni management in krizno komuniciranje,
direktorica podjetja Urednica d.o.o. (www.urednica.si) predavateljica na programu. 

Vsi zdravniki smo pri opravljanju svojega osnovnega poklica hkrati tudi vodje: če že ne vodje kakšnega večjega tima, smo zagotovo vsak dan vodje lastne ambulante, oddelka v bolnišnici, reševalnega vozila ali ekipe v operacijski dvorani.

Medicinska fakulteta (in kasnejša specializacija) nas odlično pripravi na vse strokovne izzive naše bodoče kariere, pusti pa nas z relativno revnim znanjem managementa v zdravstvu. In ravno to pomanjkanje strokovnega znanja v managementu zdravstva se kaže kot ena izmed glavnih šibkosti našega trenutnega zdravstvenega sistema.

Zastavljen obseg izobraževanja iz managementa v okviru Zavoda za razvoj zdravstvenega managementa je ravno dovolj obsežen, da zajame vse aspekte managementa v zdravstvu, in ravno dovolj kratek, da se ga da umestiti v vsakodnevni urnik posameznega zdravnika.

Toplo ga priporočam vsem zdravnikom in zobozdravnikom.

Rok Müller, dr. med., spec.pediater, direktor OE ZD Radovljica

Pred 4. leti sem se odločila oditi iz varnega zavetja javne zdravstvene ustanove in začeti
samostojno pot. Podeljeno imam koncesijo za primarni nivo ginekologije, naš center pa ponuja
izjemno širok spekter samoplačniških storitev, ki jih poleg mene opravljajo tudi zunanji sodelavci.
V hipu sem se znašla na popolnoma neznanem področju vodenja zdravstvenega podjetja.
Verjemite, da ni enako, če v zdravstvenem domu prideš v službo, narediš svoje strokovno delo in
zraven poveš, kaj potrebuješ in kaj ni v redu ali pa če sam zaposljuješ ljudi, ustvarjaš ustrezne
pogoje dela in si sam odgovoren za vse.
Vabila za udeležbo za Vodstvene kompetence v zdravstvu so mi prihajala na mail in videvala
sem jih v Isisu. In odločitev, da se izobraževanja udeležim, je bila ena najboljših v moji poslovni
karieri. Strokovnjaki iz področja menagementa, prava, ekonomije, digitalizacije, kakovosti in
varnosti, voditeljstva, upravljanja s kriznimi situacijami in psihologi, so nam teden za tednom
odkrivali nova področja vodenja v zdravstvu in spopadanja s problemi.
Naenkrat so stvari postale jasnejše in uvrščene v nek sistem, ki je nujno potreben za uspešno
vodenje sodelavcev in podjetja. Jasno pa mi je, da smo spoznali samo osnove posameznih tem,
ki so odprla še več vprašanj, na katere pa sedaj lahko najdemo odgovore.
Če smo super zdravniki, seveda nismo nujno super vodje. In izobraževanje Vodstvene
kompetence v zdravstvu se ukvarja prav s tem problemom. Zaradi uspešno zaključenega
izobraževanja sem kot vodja centra bolj samozavestna in kompetentna. Kolegom toplo
priporočam izobraževanje, ne glede na to, kaj in kje je trenutno vaša zaposlitev.

Petra Meglič, dr. med., Specialistka ginekologije in porodništva, Ginekologija Meglič
d.o.o.

Med obvestili Zbornice je mojo pozornost pritegnilo vabilo na izobraževanje o vodstvenih
kompetencah za zdravnike in zobozdravnike.
Program modulov me je zelo navdušil, kar se je potrdilo tudi na samem izobraževanju.
Predavali so nam vrhunski strokovnjaki, določene veščine pa smo trenirali tudi sami preko
praktičnih primerov in vaj.
Še posebej se spomnim vaje iz pogajanj, za katero je marsikdo od nas bil v dvomih, kako mu bo
šlo, pa smo na koncu vsi bili pozitivno presenečeni nad tem, kako smo se odrezali. Všeč mi je, da
sem pridobila širšo sliko o zdravstvu tudi iz zornega kota drugih ved; managementa, prava,
ekonomije, komuniciranja in informacijskih tehnologij. Verjamem, da sem usvojila veliko
uporabnih znanj, ki mi bodo v prihodnje koristila.

Kristina Zadravec, dr. med., specializantka javnega zdravja

»Konflikt je priložnost za organizacijske izboljšave in osebno rast."
V zdravstvenem okolju, kjer so stres, visoke zahteve in hitre odločitve del vsakdana, so konflikti
neizogibni. Ti konflikti, če se ne obravnavajo pravočasno in učinkovito, lahko vodijo do negativnih
posledic, kot so zmanjšanje kakovosti pacientove oskrbe, psihološki stres pri zaposlenih in celo
do pravne odgovornosti zdravstvenih zavodov. 
Za zagotavljanje visokokakovostne oskrbe pacientov kot tudi zadovoljstvo zaposlenih, je nujno,
da zdravstvene ustanove vzpostavijo učinkovite mehanizme za prepoznavanje, preprečevanje in
reševanje konfliktov. Prav tako pa je potrebno opolnomočiti zdravstveno osebje ter jih opremiti z
znanji ter orodji za pravilno ravnanje s konflikti. To ne le izboljšuje delovne odnose znotraj
zdravstvenih timov, prispeva tudi k boljšemu zadovoljstvu pacientov ter zmanjšuje možnosti
napak, ki bi lahko izhajale iz neurejenih medosebnih odnosov.
V tečaju zdravstvenega managementa se osredotočam na spodbujanje kulture odprte
komunikacije, dialoga, spoštovanja in sodelovanja, ki so ključi za uspešno reševanje konfliktov v
zdravstvu.  To vključuje razvoj veščin aktivnega poslušanja, spoštljivega dialoga, empatije,
mediacije in pogajanj, ki so bistvene za razumevanje različnih perspektiv in iskanje skupnih
rešitev. Le tako bomo zgradili okolje, kjer so konflikti obravnavani kot priložnosti za organizacijske
(znanstvene in tehnološke) izboljšave kot tudi osebno rast.

doc. dr. Danijela Brečko, profesorica za management na MLC Fakulteti za
management in pravo v Ljubljani.

Pred nekaj leti, ravno v začetku epidemije covid-19, sem prevzela vodenje Zdravstvenega doma
Domžale. Takrat me je situacija prisilila, da sem se najprej morala spopasti s kriznim vodenjem,
namesto z razvojnimi načrti. Po dobrem letu, ko je obvladovanje pogostih sprememb navodil in
usmeritev Ministrstva za zdravje postalo že rutina, pa so potrebne spremembe v našem zavodu
spet prišle v ospredje. Čeprav sem v preteklosti že imela izkušnje na vodstvenem delovnem
mestu, je vodenje zavoda s 300 zaposlenimi seveda bistveno bolj zahtevna naloga. Da bi to
nalogo opravila čim bolj uspešno, sem želela pridobiti dodatno znanje s področja ekonomike,
organizacije, upravljanja in voditeljstva. Organizacija izobraževanja iz Vodstvenih kompetenc za
zdravnike in zobozdravnike v okviru Zdravniške zbornice Slovenije in Zavoda za razvoj
zdravstvenega managementa je bila odlična priložnost za to.
Izobraževanje je takrat zaradi epidemije v celoti potekalo on-line, kar pa ni zmanjšalo njegove
kakovosti. Z veseljem sem vsakokrat pričakovala naslednji modul in nove zanimive teme, ki so
spodbudile tudi živahno on-line razpravo nas udeležencev. Obžalujem le, da se nismo mogli
srečati tudi osebno, saj bi tako lahko še bolj in v živo pregovorili nova spoznanja.
Vsebine izobraževanja iz Vodstvenih kompetenc so namreč zelo premišljeno izbrane in
prilagojene na zdravstveni sistem. Zajele so tako mehke vsebine komunikacije, vodenja timov in
razumevanja medosebnih interakcij, kot tudi trde in neizprosne pravne in ekonomske podlage ter
seveda teoretične in praktične osnove vodenja in upravljanja. Vsa ta znanja potrebuje vodja za
uspešno upravljanje zaposlenih. Vsak udeleženec izobraževanja je zagotovo pridobil nova,
uporabna znanja, morda začel drugače razmišljati in tudi delovati v praksi. Zase lahko rečem, da
sem izvedela kar nekaj novih ali dodatnih informacij iz različnih področij, spoznala sem tudi nova,
koristna orodja in postopke oziroma procese, ki jih bom lahko s pridom uporabila pri vodenju
zdravstvenega doma.
Dodana vrednost tega izobraževanja se mi zdi tudi izmenjava izkušenj in navezava stikov z
ostalimi udeleženci iz celotne Slovenije.
Skratka, res koristno in kakovostno izobraževanje za managerje v zdravstvu.

mag. Renata Rajapakse, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine