Mnenja – Zavod za razvoj zdravstvenega managementa

Kmalu po tem, ko sem prevzela vodenje oddelka, sem ugotovila, da ta naloga ne prihaja z navodili za uporabo. Pomanjkanja strokovnega znanja in veščin se nisem bala, a kot zdravnica sem bila povsem neuka v drugih segmentih vodenja oddelka. Manjkalo mi je znanja iz pravnih, ekonomskih in finančnih vidikov vodenja, poznavanja organizacije zdravstvenega sistema, delovnih procesov in kadrovske politike v javni zdravstveni ustanovi, še manj sem se zavedala svojih pomanjkljivosti v komunikacijskih veščinah, spretnosti pri pogajanjih in motiviranju posameznikov in skupine ter reševanju konfliktov. V pravem trenutku me je sodelavka, že predstojnica drugega oddelka, opozorila na izobraževanje iz managementa in vodstvenih kompetenc v organizaciji Zavoda za razvoj zdravstvenega managementa pri Zdravniški zbornici Slovenije. Program osmih modulov je obetal veliko, prav to, kar sem potrebovala, in nikakor ni razočaral, nasprotno. Skozi predavanja, delavnice in diskusije z izmenjavo znanj in izkušenj udeležencev sem dobila ogromno manjkajočih informacij ter postavila temelje za nadaljnji razvoj veščin, ki jih kot vodja potrebujem. Spoznala sem zanimive ljudi, med predavatelji in »sošolci«, s katerimi upam, da bom ohranile stike tudi v prihodnje. Izobraževanje lahko toplo priporočam vsem, ki so del vodstvenega kadra v zdravstvenih ustanovah, menim celo, da bi moralo biti obvezno ob prevzemu vodstvene naloge.

Andreja Ocepek, dr. med., specialistka interne medicine in gastroenterologije, predstojnica Oddelka za gastroenterologijo, UKC Maribor

Zdravstvo sodi med najbolj dinamične in perspektivne dejavnosti. Pojavljajo se novi izvajalci ne samo na področju diagnostike, ampak že prognoze, tehnološki napredek sili izvajalce k specializaciji in povezovanju v mednarodne mreže, krepi se čezmejna mobilnost tako bolnikov kot zdravstvenih delavcev, nove tehnike terjajo prenove procesov obravnave bolnikov in še in še. Takšnih sprememb pa ni lahko uveljavljati v okolju, ki ga zaznamujejo korenite demografske in družbene spremembe, ter v kriznih razmerah, ki jih je ustvaril izbruh koronavirusa. Samo z vodji z vizijo, ki bodo oboroženi s sodobnimi managerskimi orodji in bodo znali motivirati zaposlene, uvajati spremembe, prepoznavati priložnosti in poiskati rešitve v razmerah, kjer bodo vedno ovire, vprašanje zagotavljanja finančne vzdržnosti pa večno, bo slovensko zdravstvo ostalo na zemljevidu dobrih praks in znanstvenih ter tehnoloških prebojev, predvsem pa bo samo tako še naprej prispevalo k blaginji in dolgoživosti slovenske družbe.

Prof. dr. Petra Došenović Bonča, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, predavateljica na programu

»Življenje ni stalnica, življenje je priložnost, uspešen je lahko samo tisti, ki raste.«

Večino svojega profesionalnega delovanja sem preživel kot kirurg na Oddelku za abdominalno kirurgijo v eni izmed regijskih bolnišnic. Znanje, odličnost in spoštljiva komunikacija so lastnosti, ki so zame od nekdaj vodilo pri vsakodnevnem delu s pacienti in njihovimi svojci, kolegialni odnosi in transparentnost pri delu pa nekaj, kar je pogoj za preprečevanje oziroma uspešno reševanje konfliktnih stanj na delovnem mestu. Vse do pred nekaj leti, ko sem sprejel izziv postati vodja Urgentnega centra, sem bil mnenja, da mi za srečo in uspeh na svojem delovnem mestu to popolnoma zadostuje. A nove zadolžitve zahtevajo nova znanja. To sem kmalu občutil tudi na lastni koži, ko kirurgija ni več zadostovala. Odločil sem se, da bo moj naslednji korak naložba v znanje s področja managementa. Znanja, ki sem jih osvojil na izobraževanju iz managementa in drugih vodstvenih kompetenc, ki je potekalo na Zdravniški zbornici Slovenije, predstavljena na način, ki ga lahko razume vsakdo, so mi zelo pomagala pri vodenju Urgentnega centra na vseh področjih, od ekonomske ozaveščenosti do spretnosti pri pogajanjih. Pretirano bi bilo reči, da sem čez noč postal uspešen manager, a prav gotovo sem pridobil samozavest, hitrost pri pomembnih procesnih odločitvah in sposobnost, da svoje znanje s področja vodenja nenehno nadgrajujem. In kar se mi zdi ključnega pomena, svoje ideje znam veliko bolje predstaviti, jih delegirati med ostale člane kolektiva ter preverjati, kako se uresničujejo.

Erik Sedevčič, dr. med., spec. splošne kirurgije, predstojnik Urgentnega centra

Udeleženci interaktivnega usposabljanja “Vodenje” spoznajo domače in mednarodne raziskave na znanstveno bogato pokritem področju funkcije managementa – vodenje.

Splošen, teoretični del, prilagodimo praktični uporabi v zdravstvenih organizacijah, kjer slušatelji spoznajo prek predavanj in delavnic evolucijo teorij vodenja, značilnosti avtentičnega vodenja v trajnostno naravnanih organizacijah, metodo managementa energije (zobo)zdravnika.

Pozornost usmerimo tudi na prilagajanje avtoritativnega ali participativnega stila vodenja glede na situacijo, v kateri vodja-(zobo)zdravnik trenutno je. Tovrsten pristop omogoča družbeno inovacijo vodenja v slovenskih zdravstvenih organizacijah, zato sem ponosna, da sem del programa izobraževanja iz managementa in drugih vodstvenih kompetenc za zdravnike in zobozdravnike, kjer lahko sodelujem pri razvoju veščin vodenja in timskega dela za uspešno vodenje zdravstvenih organizacij v dobro sodelavcev zdravstvenega sistema kot tudi pacientov.

Izr. prof. dr. Judita Peterlin, Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, predavateljica na programu

Vodenje zdravstvenih organizacij zahteva številna znanja, spretnosti in veščine. Menim, da mednje sodi tudi poznavanje pravne ureditve zdravstvene dejavnosti. Ta se nanaša tako na pravila financiranja, organizacije in delovanja zdravstvenih ustanov kakor tudi na pravno ureditev razmerij med temi ustanovami ter pacienti na eni strani ter zdravstvenih delavcev in sodelavcev na drugi. Kako naj manager v zdravstvu učinkovito organizira delo v svoji organizaciji brez poznavanja temeljnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kamor sodijo npr. pravila o delovnem času, o plačilu za delo in drugih plačilih iz delovnega razmerja, o različnih vrstah odgovornosti in podobno? Kako naj organizira procese v svoji organizaciji, da zagotovi spoštovanje pacientovih pravic ob hkratnem spoštovanju pravic drugih deležnikov v sistemu? In nenazadnje – kako naj vsa ta pravila udejanja ali zahteva njihovo spoštovanje od svojih sodelavcev, če so mu tuja, jih ne razume ali se mu zdijo nepotrebna?
V okviru izobraževanja Vodstvene kompetence za zdravnike in zobozdravnike se posvečamo vsem zgoraj omenjenim temam skozi razpravo o konkretnih primerih iz vsakodnevne prakse vodenja zdravstvenih organizacij. Na ta način imajo udeleženci možnost spoznati in razumeti pravno ureditev razmerij med nosilci oblasti na področju zdravstva (država, lokalne skupnosti), izvajalci zdravstvene dejavnosti (zdravstvene organizacije, zdravstveni delavci in sodelavci) ter pacienti. Poznavanje teh pravil in delovanje v skladu z njimi je po mojem mnenju tisti temelj, ki bi ga vsak manager v zdravstvu moral in mogel poznati.

Prof. dr. Elizabeta Zirnstein, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, predavateljica na programu

Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik »Pred časom sem sprejel vodstveno mesto na Kliniki Golnik, vendar mi je bilo že pred nastopom mandata jasno, da imam pomanjkljiva znanja iz upravljanja in poznavanja sistema. Na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije sem zasledil tečaj iz zdravstvenega managementa, ki je prišel kot naročen ob pravem času. Predstavljene vsebine so tako uporabne pri vodstvenem delu, da smo se dogovorili za izvedbo tečaja tudi na naši Kliniki za graditev kompetenc srednjega managementa, predvsem vodij organizacijskih enot. Zdravniki pogosto zanemarjamo pomen načrtovanja, letnih planov, izkoriščenosti opreme in racionalnih razporedov. Naš pogled na zdravstvo je pogosto idealističen in altruističen, zanemarjamo pomen omejenih sredstev, ki so na voljo. Tudi komunikacija s sodelavci je pogosto preveč “v dobri veri” z obilico čustev, ne upoštevajoč različnih značajev ljudi. Ne zavedamo se dovolj teorije o nastanku in vodenju konfliktov. Pri sedanjem delu vidim sistem iz obeh plati – zdravniške in vodstvene. Tečaj iz managementa mi pomaga ozavestiti in urediti zadeve. Za nazaj ugotavljam, da sem brez tega poznavanja večkrat ravnal nepravilno.«

doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec.

Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin UKC Maribor Delo predstojnice oddelka sem pričela s strokovnim znanjem, vizijo razvoja in ogromno volje za uresničitev zadane naloge. Zelo hitro sem spoznala, da za uresničitev vizije potrebujem poleg strokovnih znanj še veliko več znanja o vodenju ljudi, ekonomiki, managementu, varnosti in kvalitetni obravnavi bolnikov ter o pravnih vidikih v medicini. Vsa ta znanja sem začela pospešeno pridobivati na šolanju za Vodstvene kompetence za zdravnike in zobozdravnike. Odkrila sem novi pogled na naš zdravstveni sistem, o katerem do sedaj nisem niti razmišljala. Program izobraževanja je bil zasnovan zelo na široko, vsa področja so bila premišljeno izbrana, informacije so se med usklajeno dopolnjevale. Izkušeni predavatelji so pred nas postavljali izzive in nam jih tudi pomagali uspešno reševati. Pridobljena teoretska znanja, s katerimi so me opremili na tem izobraževanju, bom v bodoče nadgrajevala in nameravam jih s pridom izkoristiti v praksi. Vesela sem, da sem se udeležila tega izobraževanja, saj sem pridobila ogromno informacij tudi od drugih udeležencev, kar je bilo zame izjemno dragoceno. Na osnovi te moje izkušnje menim, da bi posredovanje znanja s področja vodenja morali pridobiti vsi (bodoči) zdravniki, in da bi se to učenje moralo aktivno pričeti že na Medicinskih fakultetah.

Dr. Jožica Wagner Kovačec, dr. med., specialistka anesteziologije z reanimatologijo, Predstojnica